»To je moj džihad«: o tem, zakaj so se nekatere Bošnjakinje v Sloveniji začele pokrivati

avgust 2, 2009

na krilih

Jesenice sem v kontekstu svoje raziskave prvič obiskala leta 2003, ko sem na internetu našla napoved o modni reviji islamske noše, ki naj bi jo organizirala dekleta iz jeseniškega džemata.[1] Zanimala sem se namreč za oblačilne prakse med slovenskimi muslimankami, še posebej za islamske, ki so se med njimi pričele pojavljati po letu 1995, ko naj bi se pokrila[2] prva Bošnjakinja[3] v Sloveniji. Usklajeno z antropološkimi terenskimi metodami opazovanja z udeležbo in stopanja v kontakt z informatorji po metodi snežene kepe, oz. preferenčnega referiranja, sem čakala na pravi trenutek za vstop na »oblačilni« teren. Modna revija se je zdela edinstvena prilika, da »na licu mesta« preverim odnos muslimank do praks pokrivanja in zakrivanja, zato sem preko Almine,[4] ki sem jo spoznala na eni izmed prireditev v Ljubljani, dobila Aišino telefonsko številko in jo poklicala. Ko sem se predstavila in povedala, da me zanima modna revija, me je Aiša najprej temeljito izprašala o mojih namenih. Hitro sem ji zagotovila, da gre za raziskovalne interese in da nisem islamofobna. Povedala mi je, da so že imeli probleme z novinarji, ki s svojim pisanjem pripomorejo k slabi podobi muslimanov med ljudmi.


[1] Arabsko: ğamā’a, skupnost vernikov. V Sloveniji tudi poimenovanje za lokalno podružnico Islamske skupnosti.

[2] Bošnjakinje izraz »pokrita« uporabljajo, kadar želijo povedati, da so pokrite vedno, kot to po njihovih interpretacijah nalaga vera. To pomeni, da z oblačili pokrijejo glavo z izjemo obraza, vrat in celotno telo razen dlani.

[3] V besedilu izmenično uporabljam oznake Bošnjaki(nje) in slovensk-i/-e musliman-i/-ke, s čimer mislim ljudi islamske veroizpovedi bosanske provenience.

[4] Imena vseh informatorjev so spremenjena.

Creative Commons License

»Ruto si vsak razlaga po svoje«: pokrivanje med slovenskimi Bošnjakinjami

avgust 2, 2009

dve domovini 27

Članek temelji na podrobnih terenskih raziskavah, ki sem jih opravila med leti 2003 in 2006 na Jesenicah. Obravnava prakse pokrivanja med slovenskimi muslimankami, bolj natančno med Bošnjakinjami. Opisuje konkretne prakse pokrivanja, analizira koranske ajete in hadise, ki služijo kot verska osnova pokrivanja, predstavi njihove najbolj razširjene interpretacije med islamskimi intelektualci in raziskovalci, nazadnje pa se posveti še bošnjaškim interpretacijam primarnih islamskih virov in njihovim konkretnim udejanjanjem v praksi. Interpretacije koranskih ajetov in hadisov na katerih se utemeljuje pokrivanje, so precej raznolike in se v različnih okoljih manifestirajo skozi zelo različne materialne oblike in prakse. Za prakse pokrivanja je bolj kot so sami islamski viri, torej tekst, pomembno njihovo razumevanje, na slednjega pa vplivajo dejavniki, kot so splošno razumevanje islama s strani posameznika, njegova izobrazba, osebnost ter okolje, v katerem se te interpretacije odvijajo. Enako velja tudi za slovenske muslimanke, Bošnjakinje.

Creative Commons License

»Nisem jaz Barbika«: oblačilne prakse, islam in identitetni procesi med Bošnjakinjami v Sloveniji

avgust 2, 2009

Kazalo

Predgovor

Uvod

Slovenska muslimanska skupnost

Slovenska različica orientalizma

Percepcije islama pri slovenskih muslimanih

Sklep

Slovar

Literatura in viri

Indeks

Summary

Znanstvena monografija Špele Kalčić predstavlja rezultate pet-letnega raziskovalnega dela med slovenskimi muslimani. Gre za izvirno socialnoantropološko študijo primera z bogatim etnografskim gradivom, ki na pionirski način razkriva življenje muslimanov v Sloveniji, njihov odnos do islama in odnos večinskega, nemuslimanskega prebivalstva do muslimanov in islama. Za izbrani zorni kot, skozi katerega pojasnjuje izbrana razmerja, si avtorica izbere muslimanske oblačilne prakse, kar delo naredi ne le za poučno, temveč tudi izredno privlačno in aktualno branje.

Creative Commons License

»Kar se zasliši od vzhoda in severa znani grozoviti krik: ‘Alah, Alah!’«: transmisija vednosti o islamu skozi presojo nacionalnih »mitozgodovin« o obdobju »turških vpadov«

avgust 2, 2009

untitled

Članek opisuje slovensko različico »obmejnega orientalizma« skozi presojo slovenske intelektualne produkcije, ki združuje zgodovinska dejstva in fikcijo, o obdobju t. i. »turških vpadov«. Gre za »mite« o muslimanih kot »Turkih«, ki so se razvili v tistih predelih Evrope, ki so bili v preteklosti dalj časa podvrženi osmanskim plenilskim vpadom (prim. Gingrich 1998). Slovensko zgodovinopisje, leposlovje in šolski učbeniki so bogat vir takšnih obmejnih mitov in poleg medijsko posredovanih podob o krizi na Bližnjem Vzhodu in terorističnih napadih po svetu predstavljajo osrednji vir znanja o islamu in muslimanih v Sloveniji. To znanje je kot tako precej problematično, saj so »mitozgodovinski« viri o »turških časih« podloženi z modernim nacionalističnim zapisom, v katerem se na račun Drugih, predvsem »Turkov« kot muslimanov, gradi slovenstvo in vzpostavlja slovenski prostor. Živeče v slovenski kolektivni zavesti predstavlja priročno politično orodje, ki ga pogosto izkoriščajo različni nacionalistični in islamofobni akterji.

Creative Commons License

Slovenski muslimani: kdo so, organiziranost in državnopravno normiranje v antropološki presoji

avgust 2, 2009

DD-26

Članek temelji na podrobnih terenskih raziskavah, ki sem jih opravila med leti 2003 in 2006 na Jesenicah. Obravnava prakse pokrivanja med slovenskimi muslimankami, bolj natančno med Bošnjakinjami. Opisuje konkretne prakse pokrivanja, analizira koranske ajete in hadise, ki služijo kot verska osnova pokrivanja, predstavi njihove najbolj razširjene interpretacije med islamskimi intelektualci in raziskovalci, nazadnje pa se posveti še bošnjaškim interpretacijam primarnih islamskih virov in njihovim konkretnim udejanjanjem v praksi. Interpretacije koranskih ajetov in hadisov na katerih se utemeljuje pokrivanje, so precej raznolike in se v različnih okoljih manifestirajo skozi zelo različne materialne oblike in prakse. Za prakse pokrivanja je bolj kot so sami islamski viri, torej tekst, pomembno njihovo razumevanje, na slednjega pa vplivajo dejavniki, kot so splošno razumevanje islama s strani posameznika, njegova izobrazba, osebnost ter okolje, v katerem se te interpretacije odvijajo. Enako velja tudi za slovenske muslimanke, Bošnjakinje.

Creative Commons License

»Ampak to pa lahko pohvalimo, da je o miru in ljubezni spregovoril mohamedan«: mobilizacija obmejnega orientalizma proti gradnji džamije v Ljubljani

avgust 2, 2009

naslovka 48_49.qxd

Diskurzi, ki so se v preteklih nekaj letih v Sloveniji pojavili v zvezi s postavitvijo Islamskega verskega in kulturnega centra (IVKC) v Ljubljani, so uspešno izkoriščali mite »obmejnega orientalizma« (Gingrich 1998) o »turških vpadih« na teritorij današnje Slovenije v srednjem veku. V teh diskurzih se je slovenske muslimane pogosto kratkomalo izenačevalo s srednjeveškimi »Turki«, ali pa se jim je pripisovalo domnevno dokazane okrutne lastnosti, ki naj bi jih izpričali že njihovi domnevni srednjeveški »predniki«. Naracije o muslimanih in »Turkih« so sprožili politiki, podprli so jih mediji, vanje pa so posegli ljudje najrazličnejših provenienc, od državnih funkcionarjev, predstavnikov rimskokatoliške cerkve, teologov, intelektualcev do občanov, ki so debate spremljali in se jih tudi udeleževali preko medijev. Pričujoči članek analizira rabe mitov obmejnega orientalizma, ki so jih v mobilizaciji proti gradnji džamije v Ljubljani izrabljali različni nacionalistični in islamofobni akterji in tako konstruirali Drugost slovenskih muslimanov.

Creative Commons License

»To je tko, kt en Johan, recimo en Johan, ampak je musliman«: bošnjaški diskurzi o islamu v Sloveniji

avgust 2, 2009

RIG47

Članek predstavlja prve rezultate terenske raziskave, ki sem jo opravila med Bošnjaki na Jesenicah in v Ljubljani v času med novembrom 2003 in novembrom 2004. V njem se osredotočam na procese vzpostavljanja skupinske kohezivnosti med Bošnjaki v Sloveniji, ki gojijo diskurz o islamu kot pomembnem znaku njihove skupinske identitete. V raziskavi sem se posvetila analizi pomenov, ki jih Bošnjaki različnih generacij pripisujejo islamu, prav tako pa tudi kompleksnim družbenim procesom, ki izrekanja o islamu pogojujejo. Izsledki terenske raziskave kažejo, da je odnos do islama med Bošnjaki pogojen z dvema osrednjima topičnima kontekstoma. Na eni strani je vojna v Bosni in Hercegovini vplivala na odnose Bošnjakov do drugih skupin, ki so med vojno nastopale kot »etnični sovražniki« tudi v diaspori, na drugi strani pa Bošnjaki tudi zaradi naraščajoče islamofobije v Sloveniji neradi preveč odkrito poudarjajo svoje religiozne pripadnosti. Članek prikazuje, kako se pred kuliso teh dveh topičnih kontekstov manifestirajo različne samoreprezentacije bošnjaške identitete, obenem pa tudi, kako se skozi različna izrekanja o islamu med Bošnjaki konstruirajo pomeni o islamu in s tem družbene meje njihove skupnosti.

Creative Commons License

Changing Attitudes Towards Veiling Among Bosniaks in Slovenia

avgust 2, 2009

A vast literature on dress has emerged in the past few decades, which tries to answer questions about the multiple meanings assigned to clothing. Among other issues raised, numerous authors have advanced the assumption that clothing is one dimension of material culture that is a most extraordinary indicator if not a catalyst for social and cultural change. As Grant McCracken explores, dress choices are a communicative device through which “social change is contemplated, proposed, initiated, enforced and denied” (McCracken in Neuburger 2000: 170).
In the present article I deal with the changing attitudes towards Islamic dress code, especially veil, among Bosniaks living in Slovenia. I will focus on various perceptions of these attitudes placing them in the context of changes that have influenced the altered Bosniak relation to Islam and their place in Slovenia.

Creative Commons License

Changing Contexts and Redefinitions of Identity Among Bosniaks in Slovenia

avgust 2, 2009

balkanologie2005

Abstract: This article provides an insight on the Bosniaks living in Slovenia, and on the way they understand Islam as a source of their identity. The findings of my fieldwork indicate that contemporary Bosniak self-identification in Slovenia depends on two main socio-historical contexts. On the one hand, war events in Bosnia and Herzegovina have also influenced the attitude of the Bosniaks living abroad towards the groups which featured at that time as « ethnic enemies ». On the other hand, due to increasing islamophobia since the independence in 1991, Bosniaks in Slovenia refrain from expressing openly their religious identity. Against this background, various self-representations of Bosniak national identity appear. For all Bosniaks living in Slovenia, Islam represents an important source of their identity. At the same time, however, it has become a highly controversial topic. For a majority of Bosniaks, Islam represents an essential ethnic marker which separates them from (Bosnian) Serbs and (Bosnian) Croats, while for others it represents the source of a « pure » religious identity and, therefore, does not overlap with their idea of Bosniak identity.

Résumé: Cet article offre un aperçu sur les Bosniaques vivant en Slovénie, et sur la manière dont ils perçoivent l’Islam comme source de leur identité. Les résultats de mon travail de terrain indiquent que la représentation qu’ont aujourd’hui d’eux-mêmes les Bosniaques de Slovénie est liée à deux contextes socio-historiques principaux. D’une part, les évènements guerriers en Bosnie-Herzégovine ont aussi influencé l’attitude des Bosniaques vivant à l’étranger envers les groupes qui faisaient figure à l’époque d’ « ennemis ethniques ». D’autre part, du fait d’une islamophobie croissante depuis l’indépendance en 1991, les Bosniaques de Slovénie évitent d’exprimer ouvertement leur identité religieuse. Dans ce contexte, diverses représentations de l’identité nationale bosniaque voient le jour. Pour tous les Bosniaques vivant en Slovénie, l’Islam représente une source importante de leur identité. Dans le même temps, toutefois, celui-ci est devenu un sujet fortement controversé. Pour une majorité de Bosniaques, l’Islam représente un marqueur ethnique essentiel qui les distingue des Bosno-Serbes et des Bosno-Croates ; pour d’autres, il représente la source d’une identité religieuse « pure », et ne coïncide donc pas avec leur idée de l’identité bosniaque.

Creative Commons License

Oblike ljudske in birokratske diskriminacije skozi pogled ljudi, ki jih uradno nikoli niso poimenovali za begunce

avgust 2, 2009

rig45

Članek opisuje izvedeno terensko raziskavo med osebami, ki so na Slovenskem znane kot begunci iz Bosne in Hercegovine, vendar jim status beguncev ni bil nikoli uradno podeljen. V njem avtorji in avtorice analizirajo, kako osebe, ki so v Slovenijo prišle zaradi vojne v Bosni in Hercegovini v začetku devetdesetih let 20. stoletja, interpretirajo svoje razloge za prihod v Slovenijo, opisujejo kakšni so njihovi subjektivni občutki o življenju v Sloveniji, ter pripovedujejo kakšne so njihove strategije odzivanja na ravnanje slovenskega družbenega prostora in ljudi v njem do njih, ter kako interpretirajo državno politiko, ki jo je do njih vodila R Slovenija. V prispevku je podana analiza v tistih točkah, v katerih se pri t.i. beguncih iz Bosne in Hercegovine konstruira občutek tujstva, oziroma kulturne bližine v odnosu do slovenskega družbeno-kulturnega prostora ter kako sta konstrukcija tujstva oziroma kulturne bližine povezana s ksenofobijo in diskriminacijo s strani posameznikov, slovenskih državnih institucij in širše družbe do t.i. beguncev.

Creative Commons License

Epistemologija čarovnice

avgust 2, 2009

Patriarhalna ideologija je tista misel, ki strukturira pretekli in sodobni svet. Odkar se antropologi ukvarjajo z iskanjem dokazov o nekdanjem obstoju matriarhata, jim njegovega dejanskega obstoja ni uspelo dokazati. Edina nam znana in potrjena zgodovina človeštva je zgodovina patriarhata. Zanimivo je, da skoraj vsaka mitologija ljudstev po vsem svetu vsebuje pripoved o predzgodovinskem obstoju matriarhata, ki je vselej povezan z naravo in kaosom, z žensko in izvornim stanjem, katerega ženska ni znala urediti kljub prvotni moči, ki ji je bila dana.[1] Vsi ti miti v resnici ne pripovedujejo o dejanskem zgodovinskem obstoju matriarhata, temveč pojasnjujejo, zakaj obstoječi družbeni red daje prednost moškim, torej opravičujejo patriarhalni ustroj sveta. V mitu so moški tisti, ki so civilizirali svet.[2] V tem, izrazito ambivalentnem pojmovanju sveta, je na osnovi mitske predstave parov elementov ženska vedno povezana z negativnim elementom v paru, medtem ko je moški praviloma povezan s pozitivnim: objekt/subjekt, nemoč/moč, nered/red, materija/duh, luna/sonce, noč/dan, zlo/dobro, nizko/visoko, telo/duh, hudič/bog.[3] Ženska je določena kot iracionalno bitje, ki je veliko bližje čutnemu kot racionalnemu in zaradi pomanjkanja zmožnosti samoobvladovanja ni primerna za zasedbo odločilnih vlog v družbi. Arhetipi takšne mitske misli so se ohranili v človeškem pojmovanju spolov vse do danes.


[1] Glej Brambergar, Joan, The Myth of Matriarchy: Why Men Rule in Primitive Society, v: Woman, Culture, and Society, Stanford University Press, Stanford, California, 1974.

[2] Glej Vidal-Naquet, P., Črni lovec. Miselne in družbene oblike v grškem svetu, Studia Humanitatis, Ljubljana, 1985.

[3] Glej Brambergar, Joan, op. cit.

Tabu in zapoved devištva

avgust 2, 2009

Tekst obravnava vlogo in pomen devištva ženske v različnih zgodovinskih obdobjih v odnosu do religij na področju Mediterana. Temeljni problem predstavlja vprašanje vzroka za preobrat v pojmovanju devištva, ki v nekem zgodovinskem obdobju oziroma religiji predstavlja tabu, v drugem pa dobi diametralno nasproten pomen in nenadoma postane zapoved. V prvem delu preizprašuje pomen in vlogo tabuja devištva v Freudovi psihoanalizi, v zgodovinskem nadaljevanju pa se vzpostavi osnovna distinkcija med vlogo devištva v politeističnih in monoteističnih verovanjih na širšem Mediteranu, kjer je poudarjena podobnost med vlogo devištva pri današnjih t.i. naravnih politeističnih ljudstvih in pri politeističnih ljudstvih, ki so na Bližnjem Vzhodu (to je delu Mediterana) živela v oddaljeni preteklosti. Obravnava vloge in pomena devištva v politeizmu je osredotočena na analizo mitologije, folklore ter obredov povezanih z ritualno prostitucijo in tabujem devištva, v monoteizmu pa se kot osrednji problem vzpostavi vprašanje drugačnosti na katerem se, ob uveljavljanju monoteizma in izpodrinjanju vseh ostalih oblik politeističnih verovanj, konstruira identiteta novega monoteističnega človeka. >>


Follow

Get every new post delivered to your Inbox.